V predstavitvi sem navedel, da
prihajam iz gospodarstva, da poznam javno upravo, ter da znam poiskati ustrezne
in kompetentne ljudi. Za promet sem povedal, da lego vidim kot prednost, ki jo
je potrebno izkoristiti. V primeru gospodarstva in tudi turizma sem podal nekaj
predlogov in rešitev, ter nakazal nekaj idej, ki bi lahko služile za bodoči
plan razvoja občine. 
Kot prednostno usmeritev sem
navedel še večje sodelovanje obrtnikov in mladih, tudi v luči, da se še zmanjša
nezaposlenost. Ukrep v tej smeri so tudi turistične kmetije. Ukrep v tej smeri je toplarna na lesne
odpadke, kjer za material skrbijo okoliški kmetje, namesto, da ga vozijo v
sosednjo Avstrijo. Pridobimo pa še kakšno delovno mesto.
Podal sem tudi nekaj idej za
naprej. Namreč, zakaj nebi krompirja predelali, naredili nov proizvod, ter to
tržili. Ali pa mleka? Zakaj nebi krompirja povezali s čokolado in to tržili?
To je tisto, kar je bilo povedano. Soočenja je bilo konec, ideja pa še vedno ostajajo. In jih je vedno več. Seveda, idej je lahko veliko, fokus bi moral biti na res majhnih in
uresničljivih idejah.
Če bomo šli v pravo smer, nas bo na
tablah za občino Šenčur kmalu pozdravilo sporočilo, da imamo tukaj spomenik
krompirju, za kar smo hvaležni Mariji Tereziji. Korak, blagovna znamka za začetek. Skupaj z
okoliškimi kraji to lahko postane nov Bled. Če Avstrija toliko iztrži iz
turizma, zakaj tega nebi mogli tudi mi?!