Te tematike so se v zadnjih mesecih malce manj pojavljale. Bi bilo pa to zelo potrebno, Ča je, da se temeljito premisli kaj je bistveno in smiselno, in kako zastaviti našo bodočnost.
Skratka, kakšna bo lahko občina, ter kakšno občino Šenčur si želimo za leto 2050? Potrebna je nova svežina in nov pogled na Šenčur. Smo na prelomni točki, kako si bomo kraj zastavili za našo bodočnost.
V nadaljevanju ob koncu nekega obdobja, podajam nekaj svojih razmišljanj.
1. Ureditev centra Šenčurja in prometne problematike
Šenčur je bil do sedaj samostojni kraj. Vendar, leta 2050 to ne bo več tako. Letališče se bo širilo, prostorsko, ter tudi po prometu. To bo imelo zelo velike posledice za kraj Šenčur. Dodatno se bo širilo še mesto Kranj. Dobili bomo 4 pasovnico. Še malo in Kranj in Šenčur bosta povezana.
Kaj bo center? Bo to Kranj ali pa bo novo središče nastalo v Šenčurju? To so zelo pomembne postavke.
Ko bodo poslovneži, ter ostali pomembneži prišli na Gorenjsko, bo Šenčur najbližji. Posledično, kje naj bo koncertna dvorana, je to še vedno Kranj ali pa naj bo to Šenčur? Na osnovi tega je sploh možno planirati arhitekturo.
Drugo je vprašanje, kaj bo z glavnim trgom. Pred 50 leti je bil trg, kot je, aktualen. Sedaj Šenčur trga nima v takšni obliki, da bi lahko dejali, da to je glavni trg. Odločitev ali prebarvati Dom krajanov, ter ga pustiti v miselnosti iz nekega preteklega obdobja, pomeni, da smo ta Dom krajanov umestili tudi v takšen kontekst. Lahko je to dovolj. Vendar je potreben premislek, kaj bo to pomenilo, za čez 30 let, mogoče 50 let. Bo to res dom, kot ga potrebuje tisti čas.
Trend v Šenčurju kaže, da se Šenčur širi. To pomeni, da bo tu vedno več prometa, več ljudi. Odgovor je lahko zelo preprost. Dom v takšni obliki bo verjetno premajhen. Podobno to pomeni, da cesta skozi jedro Šenčurja ne bo več ustrezna.
Kar sem že predlagal je, da naj občina pokupi zemljišče in zgradbe v radiju, npr. 100 m, od Doma krajanov.
Drugo je vprašanje, kakšen naj bo Dom krajanov. Naj se zgradba poruši, ter se pridobi pogled na hribe, ker to je naravna danost, ki sedaj ni vidna. V vsakem primeru je potrebno narediti podzemne garaže.
2. Poslovna cona
Obrtna cona ni majhna. A ima še vedno možnosti za širitev. Lega je zelo idealna. Smo blizu avtoceste, ter tudi letališča. Predvidoma naj bi imeli tudi vlak, poleg štiripasovnice. To je naravnost idealno za razvoj podjetništva.
Posledično je smiselno, da se obrtna cona še naprej razvije in zapolni prostor, ki je na voljo. Ko pridejo poslovneži in drugi v center Šenčurja, kateri prostor bo tisti, kjer jih bo sprejel župan? Vsekakor je potrebno imeti v mislih takšen prostor. Tudi prostor, kjer bodo lahko imeli svoja predavanja, ter tudi svoje nagovore.
3. Cestne, kolesarske in peš povezave
V odvisnosti od razvoja Šenčurja je potrebno urediti tudi cestne povezave. Predlgo je bil v smeri cestne povezave Visoko Britof, katera je zelo pomembna. Dodtano se pojavlja tudi potreba po povezavi severno od Šenčurja, za tranzitni promet proti Kranju.
Na osnovi tega so pomembne kolesarske steze in peš poti.
4. Dom starostnikov
Kar Šenčur nima, pa bi zelo potreboval, je dom starostnikov. V Sloveniji je samo okoli 30 % občin, ki imajo svoje domove starostnikov.
Ravno pri domu starostnikov se pozna, kako napačno smo se lotili zadeve. Imamo šolo, imamo vrtec. Ker pa dom ne bo čisto zraven, potrebujemo 150 postelj, da bi lahko imeli svojo kuhinjo.
Če bi gledali celovito, bi bilo vse to lahko združeno in povezano. V kolikor gremo na isti način naprej, bomo potrebovali 150 postelj, in bomo naredili neko ločeno enoto.
Kako vzpostaviti sodelovanje in zgraditi skupnost? Na tej stavbi se bo videlo, če bo Šenčur uspel zgraditi povezanost in dejansko skupnost.
Povezanost se bo videla tedaj, ko se bo zgradila skupnost. To je, ko se bo poleg samih postelj za starejše omogočilo tudi dodatne programe, kot je vključevanje prostovoljcev, medsebojna pomoč, fitnes za starejše in druge oblike sodelovanja za starejše.
Veliko projektov ne bo možnih, če ne bo EU sredstev. In drugih, kot so SLO sredstva. Izgradnja cest ni samo zadeva občine Šenčur, če je to posledica povečanja kapacitet cestnih povezav in širitve letališča.
Tako je občina Šenčur v zadnjih letih počrpala 86 € na prebivalca, nekatere sosednje pa tudi po 400 € ali 900 €. Tu bo potrebno še marsikaj narediti.
Predvsem pa bo potrebno občinsko upravo v celoti usmeriti v takšen način dela. Delo pomeni tudi črpanje EU sredstev.
6. Po čem bo Šenčur poznan
Kako v kraj vdahniti dušo? Kakšen bo naš spomin in na kaj?
To seveda ni samo gospodarstvo in ceste.
To so Cerkev, duhovniki in verniki. Ter redovniki v tem kraju.
Tu so prostovoljci v različnih društvih. Gasilskih, kulturnih in drugih.
To so Cerkev, duhovniki in verniki. Ter redovniki v tem kraju.
Tu so prostovoljci v različnih društvih. Gasilskih, kulturnih in drugih.
Kar je veliko rezerv je turizem. Tudi v povezavi s turističnimi kmetijami, recimo južni in severni del občine. Kar je nov poskus je oživitev vinogradnišva. Sedaj, ob globalnem segrevanju je to zelo aktualno. Tudi iz preteklosti, do pred 100 let nazaj, so tudi okoli gojili trto. Sploh gričnate lege, kot je npr. Olševek, so zelo sončne in primerne za to. V kolikor to uspe, bo ta sorta prilagojena prav za Gorenjske razmere, ker pa je tu zemlja prav posebna, z določenimi prednostmi, bo tudi sorta nekaj posebnega.
Je pa povezovanje na področju turizma možno samo v povezavi z drugimi , sosednjimi občinami.
7. Šport
V sodobnem času, ko je vedno več sedečega dela, šport postaja vedno bolj pomemben. Kar si ljudje želijo je, več rekreativnega športa.
Če atletska steza je zanimiva za del populacije, je za druge zanimivo kolesarjenje, ter predvsem pohodništvo. Oboje je za Šenčur zelo zelo aktualno.
V sodobnem času, ko je vedno več sedečega dela, šport postaja vedno bolj pomemben. Kar si ljudje želijo je, več rekreativnega športa.
Če atletska steza je zanimiva za del populacije, je za druge zanimivo kolesarjenje, ter predvsem pohodništvo. Oboje je za Šenčur zelo zelo aktualno.
FOTO: www.sencur.si