Šenčur 2050

Ob koncu nekega obdobja se kot logično postavlja vprašanje. Kakšen bo Šenčur v prihodnosti? Če se je občina ponovno konstituirala v začetku 90-ih let, torej bo kmalu imela 30 let, je vprašanje, kako bo z občino čez naslednjih 30 let.

Te tematike so se v zadnjih mesecih malce manj pojavljale. Bi bilo pa to zelo potrebno, Ča je, da se temeljito premisli kaj je bistveno in smiselno, in kako zastaviti našo bodočnost.

Skratka, kakšna bo lahko občina, ter kakšno občino Šenčur si želimo za leto 2050? Potrebna je nova svežina in nov pogled na Šenčur. Smo na prelomni točki, kako si bomo kraj zastavili za našo bodočnost.

V nadaljevanju ob koncu nekega obdobja, podajam nekaj svojih razmišljanj.

1. Ureditev centra Šenčurja in prometne problematike
Šenčur je bil do sedaj samostojni kraj. Vendar, leta 2050 to ne bo več tako. Letališče se bo širilo, prostorsko, ter tudi po prometu. To bo imelo zelo velike posledice za kraj Šenčur. Dodatno se bo širilo še mesto Kranj.  Dobili bomo 4 pasovnico. Še malo in Kranj in Šenčur bosta povezana.

Kaj bo center? Bo to Kranj ali pa bo novo središče nastalo v Šenčurju? To so zelo pomembne postavke.

Ko bodo poslovneži, ter ostali pomembneži prišli na Gorenjsko, bo Šenčur najbližji. Posledično, kje naj bo koncertna dvorana, je to še vedno Kranj ali pa naj bo to Šenčur? Na osnovi tega je sploh možno planirati arhitekturo.

Drugo je vprašanje, kaj bo z glavnim trgom. Pred 50 leti je bil trg, kot je, aktualen. Sedaj Šenčur trga nima v takšni obliki, da bi lahko dejali, da to je glavni trg. Odločitev ali prebarvati Dom krajanov, ter ga pustiti v miselnosti iz nekega preteklega obdobja, pomeni, da smo ta Dom krajanov umestili tudi v takšen kontekst. Lahko je to dovolj. Vendar je potreben premislek, kaj bo to pomenilo, za čez 30 let, mogoče 50 let. Bo to res dom, kot ga potrebuje tisti čas.

Trend v Šenčurju kaže, da se Šenčur širi. To pomeni, da bo tu vedno več prometa, več ljudi. Odgovor je lahko zelo preprost. Dom v takšni obliki bo verjetno premajhen. Podobno to pomeni, da cesta skozi jedro Šenčurja ne bo več ustrezna.

Kar sem že predlagal je, da naj občina pokupi zemljišče in zgradbe v radiju, npr. 100 m, od Doma krajanov.

Drugo je vprašanje, kakšen naj bo Dom krajanov. Naj se zgradba poruši, ter se pridobi pogled na hribe, ker to je naravna danost, ki sedaj ni vidna. V vsakem primeru je potrebno narediti podzemne garaže.

2. Poslovna cona
Obrtna cona ni majhna. A ima še vedno možnosti za širitev. Lega je zelo idealna. Smo blizu avtoceste, ter tudi letališča. Predvidoma naj bi imeli tudi vlak, poleg štiripasovnice. To je naravnost idealno za razvoj podjetništva.

Posledično je smiselno, da se obrtna cona še naprej razvije in zapolni prostor, ki je na voljo. Ko pridejo poslovneži in drugi v center Šenčurja, kateri prostor bo tisti, kjer jih bo sprejel župan? Vsekakor je potrebno imeti v mislih takšen prostor. Tudi prostor, kjer bodo lahko imeli svoja predavanja, ter tudi svoje nagovore.

3. Cestne, kolesarske in peš povezave
V odvisnosti od razvoja Šenčurja je potrebno urediti tudi cestne povezave. Predlgo je bil v smeri cestne povezave Visoko Britof, katera je zelo pomembna. Dodtano se pojavlja tudi potreba po povezavi severno od Šenčurja, za tranzitni promet proti Kranju.

Na osnovi tega so pomembne kolesarske steze in peš poti.

4. Dom starostnikov
Kar Šenčur nima, pa bi zelo potreboval, je dom starostnikov. V Sloveniji je samo okoli 30 % občin, ki imajo svoje domove starostnikov.

Ravno pri domu starostnikov se pozna, kako napačno smo se lotili zadeve. Imamo šolo, imamo vrtec. Ker pa dom ne bo čisto zraven, potrebujemo 150 postelj, da bi lahko imeli svojo kuhinjo.

Če bi gledali celovito, bi bilo vse to lahko združeno in povezano. V kolikor gremo na isti način naprej, bomo potrebovali 150 postelj, in bomo naredili neko ločeno enoto.

Kako vzpostaviti sodelovanje in zgraditi skupnost? Na tej stavbi se bo videlo, če bo Šenčur uspel zgraditi povezanost in dejansko skupnost.

Povezanost se bo videla tedaj, ko se bo zgradila skupnost. To je, ko se bo poleg samih postelj za starejše omogočilo tudi dodatne programe, kot je vključevanje prostovoljcev, medsebojna pomoč, fitnes za starejše in druge oblike sodelovanja za starejše. 

5. Črpanje EU sredstev
Veliko projektov ne bo možnih, če ne bo EU sredstev. In drugih, kot so SLO sredstva. Izgradnja cest ni samo zadeva občine Šenčur, če je to posledica povečanja kapacitet cestnih povezav in širitve letališča.

Tako je  občina Šenčur v zadnjih letih počrpala 86 € na prebivalca, nekatere sosednje pa tudi po 400 € ali 900 €. Tu bo potrebno še marsikaj narediti.

Predvsem pa bo potrebno občinsko upravo v celoti usmeriti v takšen način dela. Delo pomeni tudi črpanje EU sredstev.


6. Po čem bo Šenčur poznan

Kako v kraj vdahniti dušo? Kakšen bo naš spomin in na kaj?

To seveda ni samo gospodarstvo in ceste.

To so Cerkev, duhovniki  in verniki. Ter redovniki v tem kraju.

Tu so prostovoljci v različnih društvih. Gasilskih, kulturnih in drugih.

Kar je veliko rezerv je turizem. Tudi v povezavi s turističnimi kmetijami, recimo južni in severni del občine. Kar je nov poskus je oživitev vinogradnišva. Sedaj, ob globalnem segrevanju je to zelo aktualno. Tudi iz preteklosti, do pred 100 let nazaj, so tudi okoli gojili trto. Sploh gričnate lege, kot je npr. Olševek, so zelo sončne in primerne za to. V kolikor to uspe, bo ta sorta prilagojena prav za Gorenjske razmere, ker pa je tu zemlja prav posebna, z določenimi prednostmi, bo tudi sorta nekaj posebnega.

Je pa povezovanje na področju turizma možno samo v povezavi z drugimi , sosednjimi občinami.

7. Šport
V sodobnem času, ko je vedno več sedečega dela, šport postaja vedno bolj pomemben. Kar si ljudje želijo je, več rekreativnega športa.

Če atletska steza je zanimiva za del populacije, je za druge zanimivo kolesarjenje, ter predvsem pohodništvo. Oboje je za Šenčur zelo zelo aktualno.

FOTO: www.sencur.si

Predstavitev programa in korakov do doma starostnikov v Domu krajanov

 Danes je v Domu krajanov v Šenčurju potekala predstavitev kandidata za župana Šenčurja, mag. Valerija Grašiča, ter kandidatov NSi za občinski svet.

Gost je bil tudi mag. Janez Žakelj, sicer župan občine Žiri ter glavni pobudnik in akter grozda malih domov starostnikov.

V predstavitvi je županski kandidat mag. Valerij Grašič dejal, da prinaša novo svežino v Šenčur. Prioriteta bo predvsem skrb za ljudi. Šenčur se nahaja pred večjimi spremembami, kot so širitev letallišča in s tem povezanim hrupom in večjim prometom, ter tudi zaradi starostnikov. NSi je pripravljena na te spremembe in ima program, ki odgovarja na te spremembe. Kandidat se misli lotili prenove občinskega jedra celovito, tudi v sklopu prometa. Del tega je tudi prenova ceste Visoko Britof. Predstavil je tudi dosedanje delo v občinskem svetu in kopico predlogov, katero sta občinska svetnika NSi predlagala.

Po predstavitvi županskega kandidata mag. Valerija Grašiča in liste NSi je potekala okrogla miza na temo doma starostnikov.

Mag. Janez Žakelj je orisal svojo poklicno pot, ter korake, ki so jih vodili do doma starostnikov. Poskusi v Žireh za nov dom starostnikov so potekali že vrsto let. Že pred leti so dobili soglasje za večji dom starostnikov, za 150 oseb. Vendar na srečo to ni bilo izpeljano. Sedanji dom, za katerega so dobili koncesijo pred kratkim ima kapacitete 50 oseb. Začeli so tako, da so najprej naredili idejni načrt, na katerega so povabili arhitekte tudi iz tujine. Pogovarjali so se z različnimi organizacijami iz tujine, kako zastaviti dom starostnikov. Nekatere tuje organizacije so bile zainteresirane samo za postelje. Vendar v Žireh s tem niso bili zadovoljni. Tako so se povezali v Sene Cura, kateri so jim omogočili tudi dodatne programe poleg samo postelj, kot je vključevanje prostovoljcev, medsebojna pomoč, fitnes za starejše in druge oblike sodelovanja za starejše. Ključno pri vcsem je, da to ni kasarna, kamor se pride umirat, ampak središče, kjer se starejši počutijo doma.

Sledila so še vprašanja iz publike.

Dom starostnikov - pomen za lokalno okolje

Domovi, ki so vključeni v grozde malih domov za starostnike, so v sosednji Avstriji nekaj vsakdanjega. Navadno so vključeni sredi nekega naselja, so pa tudi primeri, ko se nahajajo na obrobju naselja. V večjih mestih se nahaja lahko več takšnih manjših centrov. V nadaljevanju je opisan primer takšnega doma v sosednji Avstriji. Pričujoči zapis je nastal v okviru skupine, ki se v Sloveniji ukvarja s starostniki.

Dom sredi trga

Dom je lepa pritlična stavba sredi trga. Pred dobrimi desetimi leti so ga zgradili na mestu, kjer

je bil prej velik krajevni mlin; ta je zaposloval trideset občanov, sedanji dom jih skupaj z drugimi

socialnimi in zdravstvenimi dejavnostmi zaposluje preko sto. V isti stavbi imajo namreč vrsto

programov  za  ta  kraj,  med  drugim  tudi  dve  enoti  krajevnega  vrtca.  Sodelovanje  vzgoje

najmlajših za medgeneracijsko sožitje v kraju in kakovostna oskrba najbolj onemoglih občanov

sta tako tesno prepleteni v obojestransko korist, da to človeka res navduši. Lepega sožitja s

starimi  ljudmi  se  namreč  ne  otroci  in  odrasli  ne  moremo  učiti  na  daljavo  ali  ob  slikanicah, ampak samo v živem osebnem stiku. Stari ljudje so najbolj srečni, ko gledajo  otroke pri igri – arhitektura je zasnovana tako, da otroci in starejši uporabljajo deloma skupne prostore, tudi nekatere dejavnosti imajo oboji skupne. To imajo radi tako otroci kakor starejši, zlasti najbolj nebogljeni, ki so v celoti odvisni od oskrbe. V  tem domu je večina takih: imajo bodisi hudo demenco ali pa so tako oslabeli, da bi sicer ves dan ležali v postelji. Ko smo dopoldne hodili po tem domu, pa smo videli, da so oslabeli večinoma na vozičkih pri raznih dejavnostih, prav tako tisti z demenco, zato je dom na svoj način podobno živahen, kakor vrtec, ki ga starejši gledajo pred seboj čez okno.

Vključevanje prostovoljcev

V  domu  sodelujejo  poleg  zaposlenih  tudi  občani  prostovoljci;  kar  šestdeset  jih  imajo  na

seznamu,  ki  kako  uro  tedensko  pomagajo,  da  je  ta  dom  tako  domač;  različno  starih,  od

upokojencev do mladih. Dom skrbi za njihovo usposabljanje in organizacijo. V delo doma so

tako lepo vključeni, da pri ogledu človek ne prepozna, ali je določena oseba, ki se z nekim

stanovalcem  pogovarja,  mu  bere  ali  dela  s  skupino,  zaposleni  strokovnjak  ali  prostovoljec.

Očitno doživljajo isto, kar doživljamo tudi pri nas, ko po občinah in domovih usposabljamo

prostovoljce. Ti pogosto rečejo, da več dobijo zase, kakor dajo starejšim s tem, ko jim posvetijo

nekaj  svojega  časa  in  moči.  Od  starejših,  ki  se  s  prostovoljci  tedensko  družijo  v  skupini  za kakovostno staranje, pa sem velikokrat slišal stavek: »Ura našega srečanja v skupini je najlepša ura v tednu.«

Značilnost delovanja

Dom v občini Grafenwörth vodi družba Sene Cura, ki je v Avstriji najbolj znana in razvojno

naravnana na področju oskrbovanja in drugih socialnih storitev, prav tako tudi zdravstva, zlasti

rehabilitacije. Sene Cura je del velike evropske družbe Orpea, ki ima sedež v Parizu, in vodi v devet evropskih  državah  oskrbovalne  in zdravstvene  ustanove.  Sene  Cura  zadnjih  deset  let zelo  uspešno  uvaja  te  ustanove  na  Češkem,  pred nedavnim pa je začela sodelovati tudi  s Slovenijo.

Značilnost Sene Cure je tesno sodelovanje s potrebami krajevne skupnosti. V Avstriji in drugod,

kjer jih nek kraj povabi k sodelovanju, vprašajo, kaj potrebujejo, nato z njimi naredijo človeško

in strokovno kakovosten ter finančno vzdržen načrt in ga brez odlašanja uresničijo v praksi. Pri

tem tesno sodelujejo tako s krajevnim vodstvom, kakor z vsemi strokovnimi, gospodarskimi in

drugimi subjekti, ki delujejo v kraju: predsednik vodstvenega sosveta nove ustanove je krajevni

župan, krajevni strokovnjaki so člani, hrano kupujejo lokalno, koristijo storitve, ki so v kraju.

Videli smo, da njihovo geslo: Bliže ljudem ni reklamna fraza, ampak temeljna usmerjenost.

Ena od njihovih odlik je tesna povezanost sociale in zdravstva v kraju. V današnjih razmerah

razvitega sveta ne zdravstvo ne sociala ne moreta delati uspešno, če sta ločena. Isti ljudje so

starostno  onemogli in imajo kronične bolezni ali zlom po padcu. Njihova rehabilitacija za čim večjo samostojnost, socialna oskrba in socialna mreža, v kateri živijo, je ena sama celota. Samo

če  so  strokovni  in  upravni  sistemi  v  občini  ali  državi  povezani  v  skladno  celoto, je  njihovo socialno in zdravstveno delovanje za ljudi lahko kakovostno, obenem pa je ta povezanost tudi pogoj za finančno zdržnost, saj je ob enoviti organizaciji veliko cenejše. Sene Cura nikjer ne da

svoji krajevni ustanovi ime dom za stare ljudi, ampak  socialno središče.  V njegovem okviru smo

v tem kraju s 3.500 prebivalci videli krajevni dom za stare ljudi, vrtec, izjemno živahen fitnes

center za starejše, pomoč na domu, prvo medicinsko pomoč, izobraževalni center za delo z

dementno bolnimi (validacija) itd. Kako delujejo centri Sene Cure nam je ob temeljitem prikazu

delovanja  doma  razložila  vodja  tega  doma,  medtem  ko  sta  delovanje  celotne  Sene  Cure

prikazala njen direktor gospod Anton Kellner in odgovorni strokovnjak za razvoj programov

oskrbe  mag.  Johannes  Wallner.  Vsi  so  nam  zelo  odprto  in  jasno  odgovarjali  na  vsa  naša

vprašanja.

Zakaj ravno takšen način

Odgovor  na  vprašanje,  zakaj  ta  občinski dom za stare ljudi in celotni krajevni socialni center deluje tako vzorno, je  občina  sama.  Ta  se  je  pred  petnajstimi  leti  odločila,  kaj  potrebuje, povabila je k sodelovanju Sene Curo, od tedaj pa tesno sodelujejo pri uvajanju in  izvajanju vsega, kar občina na socialnem in zdravstvenem področju potrebuje. To je sodobni politični in upravni  pristop  k  uspešnemu  reševanju  nalog  ob  staranju  prebivalstva,  da  je  lahko  občina prijazna staranju in sožitju vseh generacij.

Pomen doma starostnikov

Institucionalna skrb za starejše

Slovenija ima več desetletno tradicijo na področju institucionalne oskrbe starejših, zadnjih dvajset let je razvoj usmerjen tudi v lokalne storite, predvsem v smislu oskrbe na domu. V tem obdobju je bil poudarek na institucionalnih oblikah nudenja nege in  oskrbe, le-te pa obremenjene z zagovarjanjem velikih ustanov, ki so po svoji naravi nenaklonjene individualnim pristopom in vidikom normalizacije.

Prav tako je bil poudarek na zagotavljanju institucionalne oskrbe v upravnih središčih, tako ima domove od 211 le 77 večjih občin. Starostniki občin pod približno 8.700 prebivalci so prisiljeni »migrirati« v več deset kilometrov oddaljene domove. Stanje je z vidika socialne pravičnosti in enakih pravic do izbora storitev in programov nesprejemljivo. Starostniki v  srednjih in manjših občinah  tako  nimajo možnosti preživeti svojo starost v domačem okolju.

Sodobni  sistem  dolgotrajne  oskrbe,  ki  ga  pripravlja  Slovenija  z  zaostankom  za  evropskimi  sosedi, izenačuje pravice večine starejših, ki so v domači oskrbi, in oskrbo z nastanitvijo v ustanovi. Na problem finančne vzdržnosti, na potrebe po humani oskrbi in po vključevanju vsega prebivalstva v odgovorno skrb  za  kakovostno  staranje  ob  prihajajočem  demografskem  staranju  prebivalstva  odgovarja  s celovitim  sistemom  dolgotrajne  oskrbe  v  lokalni  skupnosti.  S  tem  sledi  evropskemu  trendu deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe.

Grozd majhnih domov

V smislu preseganja teh anomalij in razvojnega odgovarjanja na potrebe projekt prinaša izvirno rešitev vzpostavitve »grozda majhnih domov«, ki bodo omogočili,  »da bo življenje starostnikov potekalo čim bolj  normalno  naprej«,  saj  bodo  omogočili  izvedbo  potrebnih  storitev,  tako  institucionalnih  kot skupnostnih,  v vsakokratni lokalni skupnosti  –  vsi kontakti in socialna mreža se v glavnem ohranja in nadaljuje.

Stanje na področju doma starostnikov v Sloveniji

V Sloveniji je bilo do nedavnega 87 domov za starejše, od tega 49 javnih in 38 zasebnih s koncesijo. Razen mreže splošnih domov za starejše je v Sloveniji 11 javnih zavodov za osebe z motnjo v duševnem razvoju ali težavami v duševnem zdravju, od tega 6 kombiniranih in 5 posebnih.

Povprečna kapaciteta je 205 stanovalcev na dom/zavod, kar pomeni, da pokrivajo širše lokalno

območje,  večina  sprejema  stanovalce  iz  celotne  Slovenije.  Načelo  lokalnega  bivanja  v

institucionalni oskrbi je samo delno uresničena, predvsem v večjih občinah.

V Sloveniji imamo 211 občin, vendar ima dom za starejše na svojem območju le 77 občin – vse

večje občine. Občine, ki imajo do 8.700 prebivalcev, praviloma nimajo svojega doma oz. doma

na svojem lokalnem področju. Kot primer: občina s približno 7.000 prebivalci in 5  % deležu oseb

nad 65 let v institucionalni oskrbi, bi po demografskih podatkih potrebovala na svojem območju

dom s kapaciteto okoli 63 mest.

Manjši domovi 

V Sloveniji je doslej prevladoval pomislek, da so manjši domovi, domovi na nivoju po obsegu

srednje ali manjše lokalne skupnosti, nerentabilni oz. za uporabnike predragi. Izkušnja izhaja iz

predpostavke, da je organizacijska struktura in vodenje manjšega doma preslikava organizacije

večjega  doma.  Strukture  in  koncepti,  ki  jih  poznamo  v  mnogih  regijah  zahodne  Evrope

dokazujejo,  da  je  pod  določenimi  organizacijskimi  in  konceptualnimi  pogoji  ekonomično

delovanje manjših domov primerljivo velikim. Pogoj pa je združevanje več manjših domov v en

pravni  subjekt,  kar  pomeni  eno  vodstvo,  upravo,  računovodstvo,  nabavo,  … decentralno  pa neposredno izvajanje institucionalne oskrbe.

Prvi projekt grozda malih domov v Sloveniji

Prvi Slovenski projekt grozda malih domov,  katerega  pobudniki  so  srednje  in  manjše  občin  (Ivančna  Gorica  –  16.276, Komenda –  6.033, Loška Dolina – 3.856, Pivka –  6.080, Šentjernej –  7.017, Železniki – 6.689, Žiri - 4.847), želi kot prvi v Sloveniji uresničiti »grozd« manjših domov, središč za kakovostno sožitje v lokalni skupnosti, s skupnim vodenjem in upravo ter optimalno povezavo s strukturami in potrebami  lokalne  skupnosti.  Vzpostaviti  želi  delovanje  središč  za  kakovostno  sožitje  v posameznem  lokalnem  okolju  s  programi  institucionalne  oskrbe,  kot  tudi  neinstitucionalnih oblik pomoči starostnikom

Dodatne točke našega programa

Dolgoročna vizija razvoja občine

·         Občutno izboljšati črpanje Evropskih sredstev

·         spodbujanje turizma, predvsem v centru Šenčurja, podeželju ter na Kokri in ob Trbojskem jezeru, tudi v povezovanju s sosednjimi občinami

·         dolgoročni razvoj podjetništva, kmetijstva ter družbenega življenja

·         dolgoročna preureditev centra Šenčurja v občinsko jedro, z ustrezno ureditvijo prometa

·         Ureditev šolskih poti in pešpoti, tudi v centru Šenčurja

Tekoče poslovanje občine

·         nadaljevanje gradnje vodovodno-komunalne infrastrukture

·         preverba hrupa in onesnaževanja zaradi preletov letal

·         podpora za gasilce in društva

·         za večji razvoj rekreativnega športa

Mlade družine:

·         dodaten nakup igrač za vrtce, za več igral za otroke po občini, s centralnim igriščem za otroke

·         razširitev kapacitete vrtcev, sploh na Visokem, po potrebi se odpre nov zasebni vrtec oziroma, poskrbimo, da občina financira varstvo na domu

Posluh za vsakega človeka

·         za odprtost do pobud ljudi ter za večje sodelovanje z vaškimi in krajevnimi skupnostmi

·         da se na Olševku pod vznožjem Apnišča uredi parkirišče

·         več smetnjakov za hišne ljubljenčke

Za upokojence in ostarele

·         da bi upokojenci v Blagneči hiši dobili več različnih večnamenskih prostorov

·         za primerno oskrbo ostarelih, ki potrebujejo vsakodnevno pomoč in hrano

Dolgoročna vizija razvoja občine

Dolgoročna vizija razvoja občine

• Občutno izboljšati črpanje Evropskih sredstev
• Spodbujanje turizma, predvsem v centru Šenčurja, podeželju ter na Kokri in ob Trbojskem jezeru, tudi v povezovanju s sosednjimi občinami
• Dolgoročni razvoj podjetništva, kmetijstva ter družbenega življenja
• Občutno izboljšati črpanje Evropskih sredstev
• Dolgoročna preureditev centra Šenčurja v občinsko jedro, z ustrezno ureditvijo prometa
• Ureditev šolskih poti in pešpoti, tudi v centru Šenčurja
• Spodbujanje prostovoljnih dejavnosti, kot so gasilci in različna društva

Srečanje zakonskih jubilantov

Na zahvalno nedeljo, ki jo letos praznujemo v nedeljo 4.11., je bila v okviru zahvalne maše v župnijski cerkvi v Šenčurju slovesnost, ki so se jo udeležili tudi zakonski jubilanti, kateri letos praznujejo okrogel jubilej zakonske zveze.






Srečanja sem se udeležil tudi županski kandidat Valerij Grašič. Menim, da si premnogi, ki se trudijo za dobrobit drug drugega, ki se podpirajo skozi življenje, ter ki skrbijo za otroke, da si vsi ti zaslužijo še posebno priznanje.












Župnik Urban Kokalj je poudaril pomen zakonske zveze in negovanje spomina. Še posebej se je spomnil in čestiral tem, ki letos praznujejo 10 letnico poroke, saj se je danes težje zavezati nekomu in mu stati ob strani, kot je bilo to še do pred nedavnega. Ob koncu je vsem jubilantom osebno čestital, ter jim izročil kopijo ikone svete družine.

Pregled dosedanjega dela v mandatu 2014-2018

Mandat v občinskem svetu za mandatno obdobje 2014-2018 se zaključuje. Tako jaz, kot tudi sossvetnica iz liste NSi, Vida Tičar, sva z aktivnim pristopom prispevala k delovanju občinskega sveta.

Podpore z naše strani so bili deležni vsi dobri predlogi tako na samih sejah, kot tudi izven samih sej. Tako smo podpirali vse dobre pobude, ki so bile za dobrobit ljudi.

V preteklem mandatu je bilo s strani NSi podanih tudi veliko dobrih predlogov. Z naše strani je bilo podanih kar nekaj predlogov, pobud ter vprašanj, ki so bile usmerjene k dobrobiti občank in občanov.

Najbolj smo ponosni na predlog za prvo uradno kolesarsko povezavo Šenčur Kranj.

Svetnika sva se zelo zavzelama tudi za kmetijstvo, zlasti Vida, ki je bila predsednica odbora za kmetijstvo, ter tudi za gospodarstvo. Seveda pa to ni vse, saj so najini prispevki bili tudi v smeri podpore gasilcem, društvom in vsem ostalim, ki so se kakorkoli obračali s takšnimi ali drugačnimi prošnjami za pomoč.